Če se ozremo na zgodovino prevajalcev, je mogoče reči, da so se pojavili že daleč nazaj. Zaradi številnih različnih jezikov je potreba po prevajanju obstajala praktično vsakokrat ko so se srečala ljudstva, ki so govorila različni jezik. Edini način sporazumevanja v teh primerih je bil seveda ta, da so našli nekoga, ki je govoril oba jezika, se pravi prevajalca in ki je potem prevajal iz enega v drugi jezik. Glede na to, da je trgovina med ljudstvi že sama po sebi nekaj, kar zahteva komunikacijo med ljudmi različnih jezikov je mogoče reči, da je bilo prevajanje oziroma prevajalci pomembni v preteklosti predvsem v trgovini. Še eno takšno področje pomembnosti prevajalcev pa je diplomacija. Zanimivo je, da sta tudi obe področji zahtevala ne le prevajalce, ampak tudi zelo natančne prevajalce. Na področju trgovine bi namreč napake pri prevajanju vodile do ekonomskih, denarnih posledic, pri diplomaciji pa do pomembnih posledic v odnosih med državami.

Celoten sklop področja prevajanja je moč razdeliti na številne dele po številnih kategorijah. Če npr. vzamemo kategorijo jezikov, potem lahko prevajanje razdelimo na celo množico različnih prevajanj. Recimo, da izhajamo iz tega, da imamo 50 različnih jezikov. V tem primeru imamo kar 50X50/2=1250 možnih različnih kombinacij prevajanja. To je kar spodobno velika številka, v skladu s tem bi morali imeti kar veliko število prevajalcev, če bi želeli res pokriti vse možne jezikovne kombinacije. Res je sicer, da jih ne bi rabili prav vseh 1250 ker nekateri prevajalci znajo prevajati v več jezikovnih kombinacijah kot samo eni. To visoko številko je mogoče jemati tudi vsaj z enega vidika z določeno rezervo, povpraševanje po vseh 1250 jezikovnih kombinacijah namreč ni enako, temveč na določene jezikovne kombinacije odpade veliko več povpraševanja strank kot na druge.